GREEK PROPAGANDA

ALI STE VEDELI?

Pred letom 1988 in razglasitvijo neodvisnosti republike Makedonije leta 1991 je bila uradna politika Grčije zanikanje celo obstoja imena Makedonija (z zakonom so prepovedali izraz Makedonija in danes tako »opevano« grško pokrajino Makedonija preimenovali v Severno grčijo).

Grška propaganda: »Filip II je združil grške mestne državice «


Aleksander vpraša žensko, ki so jo ujeli, kdo je in ona odgovori: »Sem sestra Teogena, ki je poveljeval naši vojski proti tvojemu očetu, Filipu in padel pri Keroneji, ko se je boril za svobodo Grčije.

Če sta Filip in Aleksander »združevala« grške države, zakaj bi se bili potemtakem Grki borili za svobodo Grčije?

- - - - - - - - - - - - - - - -

Epitaf (nagrobni napis) pri KERONEJI (CHAERONEA)

Spominjam se, da sem bral, da so se Tebanci in Atenci borili skupaj za sveto zemljo Grčije (Hellas) 4. avgusta 338 pri zaspani vasici Keroneji. Heleni, Grki in Tebanci proti barbarom s severa – Makedoncem.

Poglejmo si naslednji epitaf, sestavljen za skupni grob padlih Helenov:

»Čas, čigar vsevidno oko beleži vsa človeška dejanja, ponesi besedo človeštvu o usodi, ki smo jo utrpeli, kako smo v prizadevanjih, da bi zavarovali sveto zemljo Grčije, umrli na planjavah Beocije.«

Zakaj se ti Makedonci, baje »Heleni«, kot trdijo nekateri sodobni Grki, niso borili za sveto zemljo Grčije?

- - - - - - - - - - - - - - - -

  »Ko je Arhelaj napadel tesalsko Lariso, je Trasimahus pisal to, kar je postalo zgled govora, z nslovom Za Larisijce. Žal je preživel samo en stavek: »Ali naj bomo sužnji Arhelaju, mi, Grki, sužnji barbaru?«

Arhelaj je bil makedonski kralj.

- - - - - - - - - - - - - - - -

Plutarh: »Doba Aleksandra«

Sodobni Grki bi radi opravili z Demostenovimi kritikami Filipa II kot s politično retoriko in vendar je bil Demostenes dvakrat imenovan za poveljnika v vojni Grkov proti Makedoniji. On, Demostenes,  je dejal o Filipu, da Filip ni Grk niti ni v sorodu z Grki, temveč da prihaja iz Makedonije, kjer človek ne more kupiti niti poštenega sužnja.    

»Kmalu po njegovi smrti ga je ljudstvo Aten primerno počastilo, tako da mu je postavilo bronast kip in zapovedalo, da mora biti najstarejši član njegove družine vedno v Prytaneumu na državne stroške. Na podnožju njegovega kipa je vrezan njegov slavni izrek:

»Če bi le bila tvoja moč enaka, Demostenes, tvojemu umu, bi Grčiji nikoli ne vladali makedonski Ares«.

- - - - - - - - - - - - - - - -

Plutarh »Doba Aleksandra«     

Novica o Filipovi smrti je prispela v Atene. Demostenes se je prikazal v javnosti, oblečen v veličastno opravo in z vencem na glavi, čeprav je njegova hči umrla le šest dni poprej.

Aeschines piše:

»Po mojem mnenju ni bilo ravno v čast Atencem, da so si nadeli vence in opravili žrtvene obrede  v znak praznovanje smrti kralja, ki je, ko je bil on zavojevalec in oni zavojevani, ravnal z njimi s tolikšno strpnostjo in človečnostjo. Poleg tega, da je tako ravnanje izzivalo jezo bogov, je bilo tudi prezira vredno, da so Filipa sprejeli za državljana Aten in ga častili, ko je bil še živ, in bili takoj, ko ga je pokosila druga roka, vsi iz sebe od veselja, teptali po njegovem truplu ter prepevali pesmi o zmagi, kot da so bili sami zaslužni za kakšno pomembno vojaško dejanje.           

- - - - - - - - - - - - - - - -

Knjiga II – Bitka Issusa, iz Arrianovega dela »Aleksandrovi vojni pohodi«

Darijevi Grki so se borili, da bi potisnili Makedonce nazaj v vodo in rešili čast levemu krilu, ki se je že umikalo, medtem ko so bili Makedonci, z zmago Aleksandra pred očmi, odločeni, da bodo vredni njegovega uspeha in da ne bodo zapravili ponosnega slovesa naziva nepremagljivih, ki so ga bili doslej povsod deležni. Bitka je bila še hujša zaradi starodavnega narodnostnega rivalstva med Grki in Makedonci. [str.119]

- - - - - - - - - - - - - - - -

Quintus Rufus, »Zgodovina Aleksandra«

Aleksander je medtem hitro opravil z nemiri v Grčiji – ne le, da so se Grki razveselili Filipove smrti, pač pa so bili Etolijci, Tebanci, kot tudi Špartanci in Peloponežani pripravljeni, da se rešijo makedonskega jarma (Diod. 17.3.3-5) – in odkorakal na jug v Tesalijo, zahtevajoč zvestobo od njenih ljudi v imenu njihovega skupnega prednika, Ahila (Justin 11.3.1-2; cf. Diod. 17.4.1. In s hitrostjo in z diplomacijo si je Aleksander podjarmil Tebance in Atence (Diod. 17.4.4-6).

Če gre za združevanje, ni jarma, ki naj bi ga odvrgli.  

- - - - - - - - - - - - - - - -

Quintus Rusuf »Zgodovina Aleksandra)

 Aleksander je omenil tudi svojega očeta, Filipa, zavojevalca Atencev, in priklical v njihov spomin najnovejšo osvojitev Beocije in uničenje njenega najbolj znanega mesta. [str.41]. 

Filip II Makedonski  je grške mestne države osvojil in ne »združeval«.

- - - - - - - - - - - - - - - -

Quintus Rufus »Zgodovina Aleksandra«

Možje! Če upoštevajte vaše uspehe, vaše hrepenenje po miru in vaša utrujenost in naveličanost vojnih pohodov sploh nista presenetljiva. Naj vam predam Ilire, Tribalijane, Beocijce, Tračane, Špartance, Ahajce, Peloponežane – vse podjarmljene pod mojim vodstvo, ali v pohodih, izvajanih po mojih navodilih.

Če nekdo združuje, si ne podjarmi narodov.

- - - - - - - - - - - - - - - -

Quintus Rufus »Zgodovina Aleksandra«

Z začetkom pri Makedoniji imam sedaj oblast nad Grčijo; Pod svojo oblast sem spravil Trakijo in Ilire; vladam Tribalijcem in Medijcem. V rokah imam Azijo od Helesponta do Rdečega morja. (s. 277).

- - - - - - - - - - - - - - - -

Arrian: »Aleksandrovi vojni pohodi«

Aleksander govori svojim Makedoncem in zaveznikom:

Pridite; dodajte ostanek Azije temu, kar že imate – majhen dodatek veliki vsoti vaših osvajanj. Kakšno veliko ali plemenito delo bi lahko opravili, če bi nam bilo dovolj udobno življenje v Makedoniji, kjer bi samo čuvali svoje domove, kjer ne bi pričakovali nobenih težav razen vpada Tračanov na naše meje ali Ilirov ali Trilijcev ali če bi naše udobje zmotili Grki. (s.294)  

aaaaaaaaaaaaiii

 

    SLOhosting.com priporoča :