GREEK PROPAGANDA

ALI STE VEDELI?

Pred letom 1988 in razglasitvijo neodvisnosti republike Makedonije leta 1991 je bila uradna politika Grčije zanikanje celo obstoja imena Makedonija (z zakonom so prepovedali izraz Makedonija in danes tako »opevano« grško pokrajino Makedonija preimenovali v Severno grčijo).

Grška propaganda: » Antični makedonski jezik ne obstaja«.


Quintus Curtius Rufus »Zgodovina Aleksandra«

Aleksander Veliki govori pred Makedonom:

"Makedonci ti bodo sodili. Prosim, povej, ali boš uporabljal svoj materin jezik pred njimi."

Philotas:

"Poleg Makedoncev je tu veliko takih, ki jim bo to, kar bom rekel, lažje razumljivo, če bom uporabljaj jezik   ki ste ga vi sami uporabljali, z namenom, menim, da bi vas razumelo čimveč ljudi."

Nato kralj odgovori:

"Ali vidite, kako se Philotasu zdi neprimeren celo njegov lastni jezik? Samo on čuti odpor do tega, da bi se ga naučil. Vendar naj govori, kot želi – samo vedite, da prav tako prezira naš način življenja kot prezira naš jezik."

- - - - - - - - - - - - - - - -

Eugene Borza

Nauk je jasen: uporaba grškega jezika kot oblike pisnega izražanja sama po sebi še ne identificira etničnost kulture. (»V senci Olimpa – Pojav Makedonije«, s. 94)

Ko so  se Makedonci po izgonu prvotnih naseljencev naselili v pokrajini, so verjetno vpeljali svoje lastne običaje in jezik; nobenega dokaza ni, da so prevzeli tamkajšnji (obstoječi) jezik, čeprav so bili sedaj v stiku s sosednjimi narodi, ki so govorili različne grške in ne-grške jezike.

Hammondov trden sklep, da so Makedonci govorili poseben dialekt eolske grščine, se mi ne zdi prepričljiv, saj temelji na interpretaciji mita, ki ga navaja Hellanicus, ki je naredil Eola za očeta legendarnega prednika Makedona. (»V senci Olimpa«, s. 92)

Peščica preživelih originalnih makedonskih besed – ne izposojenk iz graščine – ne kažejo sprememb, ki bi bile pričakovane v grškem dialektu. In četudi so se v določenem trenutku spremenile, ni verjetno, da bi se bile vrnile v originalno obliko. (»V senci Olimpa«).

Vprašanje metode: zakaj bi območje 450 km severno od Aten – ki ni bilo atenska kolonija -  uporabljalo atiški dialekt, razen če ga ni »uvozilo«? To je, atiški dialekt bi težko bil domač in njegova uporaba je verjetno del procesa helenizacije. Oziroma, spremenimo vprašanje: če je materin jezik Makedoncev grščina, kakšen je njegov makedonski dialekt?

V vprašanju jezika in navzlic poskusom, da bi makedonščino spremenili v dialekt grščine, je potrebno sprejeti sklep lingvista R.A: Crosslanda, da je preživelo premalo makedonskega jezika, da bi lahko vedeli, kakšen je bil.

- - - - - - - - - - - - - - - -

Earnst Badian

»Študije  v Zgodovini umetnosti zv. 10: Makedonija in Grčija v pozni klasični in zgodnji helenistični dobi«.

Z ozirom na epizodo Cleitusa Ernst Badian piše:

»Uporabljal je edini jezik, v katerem je lahko nagovoril svoje stražarje« …

[Opomba: Stražo je lahko nagovoril v makedonskem jeziku.]

Epizoda #2. Eumenes iz Kardije. Leta 321 pr. N. št. Se je grški poveljnik Ambiance s samo konjenico in lahko pehoto srečal z makedonskim plemičem, Neoptholemusom z makedonsko falango. Da bi so izognil spopadu, je Eumenes poslal Xenniasa, moža, ki je govoril makedonščino, na pogajanja s poveljnikom falange. Badian analizira:

»Ime Xennias takoj pokaže, da je bil mož Makedonec. Ker je bil v spremstvu Ambianca, je bil domnevno Makedonec višjega ranga (družbenega statusa), ki je govoril tako standardno grščino in svoj materin jezik. Bil je mož, ki mu je bilo zaupati, da bo prenesel sporočilo Ambianca. To jasno dokazuje, da je bilo potrebno falango nagovoriti v makedonščini, če so hoteli (kar je Ambiance vsekakor želel), da jih bo nasprotnik razumel. Skoraj enako pomembno je, da jih ni nagovoril sam, tako kot bi on ali drugi poveljniki običajno nagovorili vojake, ki bi jih razumeli, niti ni poslal Grka. Domnevamo, da je bila makedonščina zagotovo jezik pehote in da je bila grščina težka oz. njim tuja. Tako lahko z gotovostjo trdimo,  da je Aleksander uporabljal makedonščino pri nagovoru svojih vojakov, ker je bil to zanje običajen jezik in ker je hotel (tako kot Ambiance) zagotoviti, da ga bodo razumeli.«

Falango je bilo potrebno nagovoriti v makedonščini.

Makedonščina je bila jezik pehote in grščina je bila težek, dejansko tuj jezik.

- - - - - - - - - - - - - - - -

Ulrich Wilcken

V svoji knjigi »Aleksander Veliki« na str. 22 trdi, da ima »lingvistika na voljo zelo omejeno količino makedonskih besed«    

- - - - - - - - - - - - - - - -

»Hrup in kričanje: Dve interpretaciji Kleitove (Cleitus) epizode« (izdaja APA v Biltenu antične zgodovine, zv. 10, številka 1, 1996)

[Iz razumljivih vzrokov se ne bom ukvarjal s »spopadom Hammond-Bosworth«. Vendar bom poskušal prikazati določene reference, ki jih specifično uporabljajo v svojih obravnavah makedonskega jezika.]

str. 20, vrstica 23: »Aleksander je zavpil v makedonščini in poklical hipaspiste v makedonščini.«

str. 25, vrstica 4. Bosworth: »Po mojem mnenju ni popolnoma nič presenetljivega v uporabi makedonščine. Aleksander je klical svoje hipaspiste, ki so bili Makedonci, in jih nagovoril v njihovem materinem jeziku/dialektu. Toda po Hammondovem mnenju bi naj hipaspiste običajno nagovarjali v standardni grščini. Makedonščino omejuje na prebivalce starega kraljestva, Spodnjo Makedonijo, medtem ko naj bi plemena goratih predelov Pinda (Zgornja Makedonija) govorila dialekt zahodne grščine. Dokaz za to trditev je odločno prešibek.

- - - - - - - - - - - - - - - -

»Namenoma se odpovedujem kateremu koli stališču glede lingvističnega statusa antične makedonščine. Le-ta izven nacionalistične propagande sodobnih balkanskih držav, kjer nalogo racionalnega mišljenja opravljajo predsodki in dogme, nima velikega pomena. Kar je za trenutni argument, ki je ekspliciten v Curtiusu, pomembno, je dejstvo, da je bila makedonščina povsem nerazumljiva ne-Makedoncem. Makedonci so morda razumeli grščino in nekateri Grki (na primer Eumenes), ki so imeli izkušnje z Makedonom, so morda govorili makedonščino. Toda celo Eumenes je poskrbel, da je pomembno sporočilo falangam prenesel Neoptholemus, ki je tekoče govoril makedonščino.

str. 30, vrstica 28 – Bosworth:

Uporabljal je makedonščino, ki so jo vojaki takoj razumeli in na katero so se (kot je pričakoval) takoj odzvali. Bolj zapleteno pojasnilo ni potrebno.

aaaaaaaaaaaaiii

 

    SLOhosting.com priporoča :